(Brez ocene)Koronakriza, ki jo je meseca marca sprožila pandemija novega koronavirusa, je temeljito spremenila in pretresla temelje naše družbe. Navaditi smo se morali na nošenje mask v zaprtih javnih prostorih, držanja razdalje vsaj 1,5 metra v vrstah ter redno razkuževanje rok ob vstopu in izstopu v trgovino. Tako ni presenetljivo, da je korona posegla tudi na področje nakupovanja.
Začetno panično nakupovanje zalog
Ob začetku epidemije so ljudje panično drli v trgovine in mrzlično nabirali trajna živila, ki imajo najdaljše roke trajanja ter osnovna živila v strahu, da bodo ostali brez hrane. Zato so trgovci kmalu začeli opozarjati in miriti potrošnike, da je zalog dovolj za vse in da osnovnih živil ter življenjskih potrebščin nikakor ne bo zmanjkalo. Iz Mercatorja (ki ga vodi predsednik uprave Tomislav Čizmić) so v tistem obdobju na primer redno sporočali, da so bili na povečano povpraševanje pripravljeni že pred uradno razglasitvijo, enako pa so se odzvali tudi na primer Spar (ki ga vodi generalni direktor Igor Mervič) ter Tuš.
Umiritev nakupovalne mrzlice in nove nakupovalne navade potrošnikov
Epidemije uradno ni več, vseeno pa so v času njenega trajanja potrošniki razvili nove nakupovalne navade, ki jih je raziskala agencija Mediana, pridobili pa so kar nekaj zanimivih ugotovitev.
Raziskava je tako pokazala, da se več kot polovica sodelujočih strinja, da v gospodinjstvu že občutijo vpliv zvišanja cen izdelkov za vsakdanjo rabo, 39 odstotkov sodelujočih pa se strinja, da so od začetka epidemije postali bolj pozorni na cene izdelkov vsakdanje rabe.
Epidemija je tudi vplivala na pogostost obiskovanja trgovin in nakupovanja. Več kot polovica sodelujočih v raziskavi je namreč potrdila, da trgovine obiskujejo manj pogosto kot so to počeli pred epidemijo, 1 od 5 sodelujočih pa pravi, da v primerjavi s stanjem pred epidemijo, več nakupov opravi preko spleta v različnih spletnih trgovinah.
Načrtovanje nakupov
Medianina raziskava je tudi pokazala, da je manjši obisk trgovin posledica bolj premišljenega nakupovanja na zalogo. Tako ima več kot polovica vprašanih doma zalogo mask in razkužila za roke, približno tretjina ima doma večjo zalogo živil, kot so jo imeli v času pred epidemijo, 15 odstotkov sodelujočih pa ima doma večjo zalogo zdravil.
Skoraj polovica sodelujočih se je zaradi epidemije odpovedala večjim načrtovanim nakupom, več kot polovica sodelujočih pa večjih nakupov ni imela v načrtu. Tako se bo desetina sodelujočih odpovedala nakupu avtomobila, več kot tretjina se bo odpovedala vlaganju v prenovo nepremičnine, stanovanjsko opremo ali nakup nepremičnine. Večina anketirancev v raziskavi pa se bo oziroma se je odpovedala dopustu in potovanjem.
V Mediani pravijo, da se je tako jasno pokazalo, kateri gospodarski segmenti so bili prizadeti v času koronakrize in bodo njene posledice čutili še kar nekaj časa po njenem koncu.