(Brez ocene)Beseda hidravlika je sestavljena iz dveh delov: hydro in aulos. Hydro v grščini pomeni voda, med tem ko aulos pomeni cev. S tema dvema besedama tudi najbolje opišemo hidravlične sisteme, ki se jih na prvi pogled najbolje opiše kot kup cevi, skozi katero teče voda.
Izvor hidravlike
Hidravlika pa ni samo voda in niso samo cevi. Poznamo veliko elementov, ki so se skozi zgodovino razvili znotraj industrijske hidravlike. Hidravlika se je skozi zgodovino razvijala predvsem zaradi uporabe v kmetijstvu in v težkih gradbenih delih. Aplikacije, ki delujejo s hidravličnimi principi, namreč lahko s pomočjo tekočin ustvarjajo veliko nadzorovano silo. Gre za eno najstarejših strojniških ved, katerih uporaba še vedno ni zamrla, saj ima veliko sorodnosti z naravnimi pojavi. Delovanje hidravlike lahko opazujemo pri rekah, jezerih in morjih, kakor tudi v človeškem telesu, pri delovanju srca in ožilja.
Teoretične osnove
Hidravlika in pnevmatika delujeta na podlagi Pascalovega zakona. Utemeljitelj tega zakona je bil francoski znanstvenik in filozof Blaise Pascal, ki je leta 1650 dokazal, da se tlak v tekočini na vse smeri prenaša enako. Najenostavnejši primer je vedro napolnjeno z vodo, kjer bo sila na vse stene tega vedra konstanta. Znanje je sto let kasneje z Bernoullijevem zakonom dopolnil švicarski fizik Daniel Bernoulli. Dokazal je, da se hidravlična energija, ki je posledica dviga, gibanja in tlaka ohranja, v primeru da ni izgub zaradi trenja in ostalih nepravilnosti. V praksi to pomeni da lahko energijo, ki nastane zaradi hitrosti potovanja tekočine pretvorimo v tlačno energijo, s tem da povečamo presek cevi kjer tekočina potuje.
Razvoj hidravlike
Hidravlika je največji preboj doživela z razvitjem črpalk, ki so se razvile na podlagi Pascalovega in Bernullijevega zakona. V 19. stoletju se je razvil velik hidravlični sistem, podoben današnjemu vodovodu, ki je po mestu dovajal vodo pod tlakom do strojev v tovarnah. Hidravlika je kasneje veliko pripomogla tudi pri razvoju orožja v obdobju pred svetovnima vojnama. V moderni dobi pa se uporablja tako v orodjarstvu pri obdelovalnih strojih, kakor tudi v avtomobislki industriji, pri kmetijskih strojih, v letalstvu itd..
Glavni elementi v hidravličnih sistemih so črpalka, cevi, hidravlični ventili, hidravlični valji oz. celindri, hidravlični rezervoarji in hidravlični filtri.