(3 votes, average: 5,00 out of 5)Slovenci veljamo za bralni narod. Knjiga nas je tudi prva oblikovala kot en narod in ima zato za marsikoga veliko simbolno vrednost. Skozi leta se je bralna kultura in pomen knjige seveda spreminjala, bralne navade naroda pa veliko govorijo o miselnosti, kulturi in mentaliteti ljudi. Preko raziskovanja bralnih navad Slovencev imamo tako vpogled v stanje naše družbe.
Koliko beremo Slovenci?
Če nas zanima, katere tiskane medije beremo Slovenci, potem lahko to ugotovimo iz Nacionalne raziskave branosti. NRB – Nacionalna raziskava branosti je raziskava, ki se ukvarja z bralnimi navadami posamezne države. Takšno raziskavo izvajajo praktično vse evropske in tudi druge države po svetu, pri nas pa se izvaja že od leta 2002. Pri nas je vanjo vključenih okoli 150 tiskanih medijev.
Stanje o branju knjig pri nas pa raziskuje raziskava Bralna kultura in nakupovanje knjig v Republiki Sloveniji. Raziskava je pokazala, da letno večina Slovencev (58%) prebere zgolj eno knjigo. To nas uvršča pod evropsko povprečje, kjer podatki Evropske komisije kažejo, da približno 68 % Evropejcev prebere vsaj eno knjigo. Najbolj bralni narod so Švedi, sledijo pa Nizozemci. Najmanj berejo v Grčiji.
Kaj beremo Slovenci?
Med 10 najbolj priljubljenimi knjigami pri nas je zgolj ena slovenska. Najbolje so se v preteklih letih tako prodajale knjige na temo osebne rasti (npr. avtorjev Louise Hay). Gre za priročnike za samopomoč. Med najbolj priljubljenimi knjigami pri Slovencih so tudi priročniki z kuharskimi recepti in pa tako imenovana plažna literatura (lahkotni ljubezenski ali zgodovinski romani, trilerji, kriminalke). Opaziti je tudi trend, da Slovenci raje beremo knjige, po katerih so bili posneti tudi filmi. Največkrat se Slovenci za določeno knjigo odločijo na podlagi knjižnih ocen ali nagrad, pa tudi, če knjigo izda poznan in priljubljen avtor.
V knjižnicah si Slovenci najraje izposojamo ljubezenske romane. Pri tem je opaziti tudi pozitivne vplive obveznega branja v šolah, saj je med slovenskimi bralci kar 80 % starih med 15 in 24 let – torej obdobje, ko je večina vključena v izobraževanje. Najmanjši delež bralcev je v skupini nad 50 let.
Kaj pa e-knjige?
Po trenutno dostopnih podatkih naj bi po elektronskih knjigah pri nas posegalo okoli 20 % prebivalstva. Večinoma gre za knjige v angleškem jeziku. Podatki nakazujejo, da se e-knjige pri nas še niso prijele in se nemara niti v prihodnjih letih še ne bodo. Digitalne knjige v Sloveniji (še) ne nadomeščajo papirnatih knjig, ki očitno še vedno imajo veljavo v kulturnem, umetniškem in družbenem smislu. V zadnjih letih se žal opaža trend upada števila bralcev, krčijo pa se tudi finančna sredstva za knjigo. Kljub temu razveseljuje podatek, da vsemu navkljub število izdaj še vedno raste. Spodbuden je tudi podatek, da Slovenci še vedno najraje beremo v slovenščini, čeprav večina nima težav z razumevanjem angleščine ali drugega tujega jezika.